Naši strokovnjaki so v Sobotni prilogi časopisa Delo objavili odmeven prispevek o nujnosti sistemske integracije in odpravi razvojnih »dolin smrti« v slovenskem gospodarstvu in družbi
V Sobotni prilogi časnika Delo (objavljeno 23. maja 2026) je izšel izjemno pomemben članek z naslovom »Nepovezani otočki slovenskega razvojnega modela«. Avtorji prispevka so ugledni člani Inženirske akademije Slovenije (IAS) – dr. Zoran Marinšek (ki je hkrati tudi sodelavec našega Zavoda KC STV), prof. dr. Stanko Strmčnik, prof. dr. Tamara Lah Turnšek in prof. dr. Aleš Krainer.
Članek je skrajšana in poljudna različica širšega strateškega prispevka, ki je bil decembra 2025 predstavljen na posvetu IAS in Sveta za razvoj pri SAZU pod naslovom »Nov razvojni model: Slovenija kot tehno-socio-ekonomski ekosistem«.
Kaj prinaša nov razvojni model?
Avtorji opozarjajo, da se Slovenija danes sooča s prepleteno energetsko, podnebno in kapitalsko krizo. Namesto parcialnih in enostranskih rešitev, ki jih pogosto vsiljujejo močni interesni lobiji (predvsem v energetskem sektorju), prispevek ponuja celosten, sistemski pogled.
Sodobno državo moramo razumeti kot prepleten ekosistem treh podsistemov:
-
Tehnološki podsistem: omogoča razvoj in transformacijo.
-
Ekonomski podsistem: organizira ustvarjanje in razporejanje vrednosti.
-
Družbeni podsistem: zagotavlja institucionalni okvir, socialno in okoljsko varnost.
Ta človeški ekosistem pa postane resnično trajnosten šele takrat, ko v polnosti prevzame cilje zelenega prehoda in se uskladi z naravnimi planetarnimi mejami.
Ključni izzivi: Odprava »otočnosti« in razvojnih dolin smrti
Kot največjo hibo slovenskega razvojnega modela avtorji izpostavljajo ravno razdrobljenost oziroma »otočnost«. Ministrstva in državni resorji pogosto delujejo izolirano, zaradi strankarske parcelizacije pa zasledujejo kratkoročne politične cilje namesto enotne državne strategije.
Ta nepovezanost rojeva t. i. »doline smrti« v razvojno-inovacijskem ciklu:
-
Vrzeli med raziskavami in industrijo: Potencialno prebojne ideje iz znanstvenih institucij težko najdejo pot do trga.
-
Destimulacija odcepljenih podjetij (spin-off): Trenutne toge birokratske interpretacije (npr. s strani ARIS) močno zavirajo ustanavljanje odcepljenih podjetij in sodelovanje med znanostjo ter gospodarstvom.
-
Birokratizacija in merila uspešnosti: Preživeti linearni modeli prenosa znanja, usmerjenost zgolj v znanstvene citate (namesto v inženirske kriterije) in strah pred prevzemanjem odgovornosti v javni upravi hromijo inovacijski potencial države.
Smeri reševanja in vloga KC STV
Avtorji med rešitvami predlagajo prenos presečnih funkcij na močne medresorske institucije (npr. po zgledu finske tehnološke agencije TIA), hibridizacijo ministrstev ter uvedbo mednarodnih standardov, kot so pilotni projekti in regulatorni peskovniki za testiranje inovacij v realnem okolju.
V Zavodu KC STV se zavedamo, da je povezovanje naprednih tehnologij vodenja, industrije in družbenih potreb edina pot do uresničitve trajnostnih ciljev do leta 2050. Prispevek naših sodelavcev postavlja pomembne teoretične in praktične temelje, s katerimi bomo lažje presegli sistemske omejitve in stopili na pot dolgoročnega sonaravnega razvoja.
V priloženi PDF datoteki si lahko preberete celoten članek, ki natančno opisuje pogoje za delovanje harmoniziranega “sistema sistemov”, reformo izobraževanja in nujne organizacijske transformacije države. Članek je bil objavljen v Sobotni prilogi časopisa Delo, 23.5.2026.
