Evropsko proizvodno gospodarstvo ima ključno vlogo pri oblikovanju konkurenčne, odporne, trajnostne in človeku usmerjene evropske ekonomije. Dokument EFFRA (European Factories of the Future Research Association) opredeljuje strateške cilje raziskav in inovacij na področju proizvodnje v naslednjem večletnem finančnem okviru EU (2028–2034 / FP10). Njegovo osrednje sporočilo je jasno: brez močne in inovativne, tehnološko napredne proizvodnje ni tehnološke suverenosti, podnebne nevtralnosti in globalne konkurenčnosti Evrope.
1. Ponovna vzpostavitev evropskega vodstva v inovacijah in produktivnosti
Evropa mora okrepiti svojo industrijsko bazo in ponovno pridobiti tehnološko prednost v proizvodnih sistemih in industrijski programski opremi. Ključni cilji so povečanje odpornosti gospodarstva, vračanje proizvodnje v Evropo (reshoring) ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo po vseh regijah.
2. Strateška avtonomija in odporna proizvodna veriga
Dokument poudarja potrebo po zmanjševanju odvisnosti od zunanjih dobavnih verig in kritičnih tehnologij. Ohraniti je treba celotne vrednostne verige proizvodnih sistemov v Evropi, hkrati pa bolje izkoristiti potencial dual-use tehnologij z učinkovitejšim prenosom znanja med civilnim in obrambnim sektorjem.
3. Krožno in trajnostno proizvodnjo postaviti v središče
Prehod v podnebno nevtralno Evropo zahteva sistemsko uvedbo krožnega razmišljanja že v fazi načrtovanja materialov, izdelkov, komponent in sistemov. Poudarek je na:
- celostnih pristopih življenjskega cikla (LCA, digitalni produktni potni listi),
- razogljičenju vrednostnih verig,
- razvoju novih materialov, ki zahtevajo nove procese, stroje in proizvodne sisteme – razvite in implementirane najprej v Evropi,
- večji uporabi sekundarnih in bio-osnovanih materialov.
4. Digitalizacija, avtomatizacija in umetna inteligenca kot temelj
Evropska industrija mora pospešeno uvajati napredne digitalne tehnologije, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih. Poseben poudarek je na umetni inteligenci, napredni robotiki, edge in vgrajeni AI, kvantnem računalništvu za optimizacijo proizvodnje ter aditivnih in hibridnih tehnologijah. Ključen izziv ostaja resnična integracija IT in OT sistemov, vključno s standardizacijo.
5. Znanja, kompetence in človek v središču industrije
Brez ustrezno usposobljene delovne sile tehnološki preboj ni mogoč. Dokument poudarja:
- vseživljenjsko učenje, modularno nadgrajevanje znanj in hitro prekvalifikacijo,
- človeku usmerjeno uvajanje tehnologij, kjer AI in robotika povečujeta varnost, avtonomijo in ustvarjalnost zaposlenih,
- vključujoče organizacijske modele, ergonomijo in participativne pristope,
- večjo mobilnost znanj med sektorji (industrija, digitalne tehnologije, energetika, bioekonomija, zdravstvo).
Horizontalna priporočila za politiko
Za uspeh FP10 dokument priporoča:
- enostavnejše, bolj agilne in industriji prijazne raziskovalne okvirje,
- boljše povezovanje horizontalnih proizvodnih tehnologij s sektorskimi pobudami (avtomobilska industrija, energetika, gradbeništvo, zdravstvo),
- sistematično vključevanje dual-use tehnologij v skupne evropske projekte.
Evropska proizvodnja in raziskave na področju proizvodnje so strateški steber prihodnosti EU. Naslednje finančno obdobje mora jasno podpreti tehnološko suverenost, trajnost, digitalno preobrazbo in razvoj znanj. Le s tesnim sodelovanjem industrije, raziskovalnih organizacij in oblikovalcev politik lahko Evropa ohrani in okrepi svojo vlogo globalnega industrijskega voditelja.
Dokument je v fazi osnutka, ki služi kot osnova za strateško razvojno inovacijsko agendo (SRIA) partnerstva Made in Europe (MiE) za naslednje finančno obdobje.
Povzetek pripravil : Rudi Panjtar, CEO KC STV, EFFRA predstavnik v Made in Europe(MiE) Members Board
