Uspešna konferenca AIG25 v so-organizaciji KC STV

Osrednja teme  konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG’25  so bile umetna inteligenca, tovarne prihodnosti in zeleni prehod. V avtomatizaciji  proizvodnje, ki je postaja vse bolj digitalna, vse večjo vlogo igrajo podatki in posledično  zaradi kompleksnosti obdelav teh podatkov svoje mesto dobiva umetna inteligenca. V diskretni proizvodnji, kjer so potrebne hipne odločitve v realnem času, vse večjo veljavo dobiva umetna inteligenca na robu (AI on the edge). Umetna inteligenca pa se vse bolj uporablja v kontroli kvalitete, predvsem pri odkrivanju nestandarnih vzorcev napak in vzrokov zanje.  Izredno uporabno področje umetne inteligence pa je prediktivno vzdrževanje strojev in naprav, ki omogoča optimizacijo stroškov vzdrževanja in boljši OOE.

Vabljena predavanja

Redni članki

V okviru konference je bila tudi študentska sekcija, kjer so študenti UM FERI, Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani predstavljali svoje dosežke na področju avtomatizacije in kontrole vodenja.

Študentski članki

Prejemniki nagrad študentske sekcije

Komisija v sestavi Andrej Sarjaš – predsednik (FERI UM), Nenad Muškinja (FERI UM), Sašo Blažič (FE UL) in Simon Tomažič (FE UL) je podelila priznanja in nagrade na študentski sekciji:

2. mesto: Umetna inteligenca za igranje namiznega nogometa, David Hožič
Mentorja: Andrej Zdešar, Matevž Bošnak

3. mesto: Robotski sistem za zarezovanje krušnega testa med premikanjem na tekočem traku, Maruša Petrovčič
Mentorji: Sebastjan Šlajpah, Aleš Turel, Peter Dolenc, Marko Munih, Matjaž Mihelj

3. mesto: Razvoj pametnega prezračevalnega sistema, Matic Smogavec
Mentorja: Mitja Truntič, Timi Karner

V okviru konference je bila tudi podelitev nagrad Tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov za najboljše diplomsko in magistrsko delo, ki jih podeljuje KC STV.

Nagrado za najboljše diplomsko delo je prejel Rene Rajzman za delo z naslovom Optimizacija podatkov vremenskega modela z uporabo naprednih metod strojnega učenja, ki ga je opravil na Univerzi v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pod mentorstvom prof. dr. Milana Zormana in zunanjim delovnim somentorstvom dr. Roberta Meolica.

Nagrado za najboljše magistrsko delo je prejel Erik Sovdat za delo z naslovom Modeliranje in vodenje kvadrokopterja z uporabo sistema za zajem gibanja OptiTrack, ki ga je opravil na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko pod mentorstvom doc. dr. Simona Tomažiča.

Preberi več…

Okrogla miza AIG’25

Okrogla miza je obravnavala ključne izzive in priložnosti, ki jih prinaša sočasnost tehnoloških revolucij (Industrija 4.0 in 5.0), zelenega prehoda in geostrateških sprememb, s poudarkom na vlogi umetne inteligence (UI) v gospodarstvu. Izpostavljena so bila naslednja ključna področja:

1. Obvladovanje prehoda in vloga deležnikov.
2. Umetna inteligenca in njen vpliv na industrijo.
3. Pomen tovarne umetne inteligence.
4. Prihodnost in vizija.
Okroglo mizo je povezoval Rudi Panjtar iz Zavoda KC STV, na njej pa so sodelovali:

– dr.Niko Herakovič, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani
– Marko Grobelnik, Institut “Jožef Stefan”
– dr.Matjaž Koman, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani
– dr.Aleš Bošnjak, IZUM

  1. Obvladovanje prehoda in vloga deležnikov:
  • Izzivi prehoda:
    • Ugotovljeno je bilo, da je prehod iz Industrije 3.0 neposredno v Industrijo 5.0 mogoč, vendar izjemno zahteven. Priporoča se postopnost- najprej vpeljava industrije 4.0, ki omogoči digitalizacijo Podjetja se soočajo z izzivi pri integraciji tehnoloških inovacij in trajnostnih praks v svoje poslovne modele. Prehod je zahteven tako strokovno kot finančno kar je za MSP velik izziv.
  • Vloga deležnikov:
    • Stroka bi morala imeti ključno vlogo pri usmerjanju in podpori tega prehoda, država bi morala sprejeti ukrepe za spodbujanje in olajšanje prehoda za podjetja.
    • Ključnega pomena je izobraževanje in usposabljanje kadrov za uspešno implementacijo tehnologij in UI v industriji. Poudarjena je bila nujnost prilagoditve izobraževalnih sistemov potrebam novih veščin in to že od vrtca dalje (programiranje, robotika…).
    • Delavec v sodobnih proizvodnih procesih bo moral imeti multidisciplinarna znanja ter ze stalno izobraževati (vseživljenjsko učenje).Zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile je potreba po mehkem prehodu delavcev na nova delovna mesta.
  • Stanje v Sloveniji:
    • Delež podjetij v Sloveniji, ki so uspešno na poti proti implementaciji Industrije 4.0, je še vedno relativno nizek. Trenutni ukrepi države so fragmentirani po različnih ministrstvih. Potrebni so sinhronizirani ukrepi države, da podjetja lažje sprejmejo nove tehnologije in se prilagodijo novim zahtevam (izobraževanje, ustrezni stroji, ustrezni razvojni projekti ter ugodna posojila).
  1. Umetna inteligenca in njen vpliv na industrijo:
  • Vloga UI:
    • UI ima velik potenciala v kontekstu sočasnega razvoja Industrije 4.0 in 5.0 in predvsem pri razvoju industrije 5.0, saj se osredotoča na človeka, ki je center proizvodnih operacij in ne suženj tehnologije. UI lahko prispeva k doseganju ciljev zelenega prehoda in trajnostnega razvoja predvsem na področju porabe energije, zmanjševanja izmeta, optimizaciji proizvodnih procesov, prediktivnega vzdrževanja…
  • Izzivi in priložnosti:
    • Integracija UI v obstoječe proizvodne sisteme, ki temeljijo na tradicionalnih tehnologijah, predstavlja velik izziv. Meja med avtomatiko in UI se briše, tehnologiji se povezujeta in prepletata. GenUI je prinesel nesluten razvoj aplikacij za UI, ki se vse bolj uporabljajo tudi v industrijskih procesih.
    • UI agenti, ki temeljijo na jezikovnih modelih, imajo velik potencial za uporabo v proizvodnji, vendar je potrebna previdnost pri vpeljavi njihove avtonomije.
    • Potrebno se je zavedati etičnih in družbenih implikacij vse večje uporabe UI v industriji.
  • Prihodnji razvoj:
    • UI bo v proizvodnji vodila v masovno personalizacijo (Industrija 5.0). Potrebna je prilagoditev izobraževalnih sistemov potrebam novih veščin (npr. upravljanje UI, etika podatkov).
    • Potrebna je debata o regulaciji UI, na način, ki ne bo ogrožal temeljne EU vrednote. Konkurenčne države bolj svobodno obravnavajo ta vprašanja in strah je, da nas naš sistem ovira pri razvoju oz. hitrosti razvoja UI.
  1. Pomen tovarne umetne inteligence:
  • Vpliv in uporaba:
    • Tovarna UI bo imela velik vpliv na industrijski sektor. Razvijalci iz industrijskega sektorja bodo uporabljali storitve tovarne UI. Del investicije 150 mio EUR bo namenjen za testiranje jezikovnih modelov organizacij iz gospodarstva, večji del pa za nakup infrastrukture, njenega vzdrževanja in usposabljanja kadrov. Tovarna UI bo postavljena blizu elektrarne, saj se zahteva moč za polno delovanje podatkovnega centra 30 MW. Tovarna UI bo ključen dejavnik pri poenostavitvi razvoja umetne inteligence v proizvodnih podjetjih.
    • Potrebno je razjasniti kje in na kakšen način bo tovarna UI pridobivala podatke za učenje modelov. Primer uporabe UI  in nabora podatkov je katalog publikacij v SICRIS , ki  teče na HPC Vega.
  • Prihodnost:
    • Vsekakor je  Tovarna UI  namenjena razvoju velikih jezikovnih modelov in njihovem učenju z ustreznimi podatki. V prihodnje je načrtovana specializacija razvoja velikih jezikovnih modelov v nišnih smereh, kjer lahko slovenski ponudniki dosežejo  veliko dodano vrednost.
    • Prisoten je dvom- ali bodo specializirane tovarne UI pospešile inovacije ali povzročile odvisnost od velikih korporacij.
  1. Prihodnost in vizija:
  • Trendi in izzivi:
    • Industrija se bo v naslednjih 10 letih močno spremenila zaradi tehnoloških in okoljskih trendov.
    • Ključne tehnologije in inovacije bodo oblikovale prihodnost industrije.
    • Slovenija in Evropa morata ohraniti konkurenčnost v globalnem okolju.
    • Razvoj UI in novih tehnologij mora biti v službi človeštva in trajnostnega razvoja.
    • Pričakujemo lahko pojav prvih »dark factory« v Sloveniji v roku 10 let.
  • Usklajevanje prehodov:
    • Usklajevanje tehnoloških, zelenih in geopolitičnih prehodov je izjemno zahtevno tako tehnološko kot finančno. Vsebuje tudi velik nivo tveganja, zato poteka prepočasi.  Te transformacije se je potrebno lotiti strateško s pomočjo države in to v najbolj perspektivnih projetijih, ki imajo svetovni trg in visoko dodano vrednost.
    • Vodstvo in pripravo koncepta morajo voditi strokovne organizacije, država pa nudi pomoč pri izvedbi ukrepov v podjetjih npr. z sofinanciranjem, ugodnimi obrestnimi merami…