Dogodek, ki je potekal 17. in 18. junija 2024, temelji na uspešnem delu Clean Hydrogen JU (Joint Undertaking) z evropskimi regijami in mesti, vključno z razvojno pomočjo in financiranjem 15 vodikovih dolin po vsej Evropi. Konferenca je bila osredotočena na lansiranje EU načrta za vodikove doline in povezane zmogljivosti. Program konference je vključeval razprave s političnimi odločevalci, lokalnimi oblastmi, razvijalci projektov, investitorji in industrijskimi dobavitelji, ki oblikujejo lokalne vodikove ekosisteme ter s tem uresničujejo strateški cilj REPowerEU, da se število vodikovih dolin v Evropski uniji do leta 2025 podvoji. Zasavje je bila ena izmed štirih evropskih regij (Central Sava (Zasavje) Region, Slovenia; Valentia Island, Ireland; Košice Self-governing Region, Slovakia; Cluj-Napoca, Romania), ki so bile povabljene, da na konferenci predstavijo koncepte vodikovih dolin za njihove regije.

O Mali vodikovi dolini Zasavje/Central Sava Small Hydrogen Valley

Zasavje je ena izmed evropskih premogovnih regij, ki v okviru Mehanizma za pravični prehod (Evropski zeleni dogovor) izvaja pospešeno tranzicijo iz tradicionalne premogovne v nizkoogljično in visokotehnološko regijo. Po zaprtju premogovnikov RTH (2013) in Termoelektrarne Trbovlje (2014) se regija še vedno sooča s številnimi socialnimi in ekonomskimi izzivi, ki jih bo v obdobju pravičnega prehoda Zasavja (2022–2029) blažila z razvojnimi sredstvi Sklada za pravični prehod.

Za učinkovit prehod na »zeleno« potekajo v regiji tudi prizadevanja za razogljičenje energetsko intenzivnih industrij, ki ostajajo operativne po zaprtju glavne energetske infrastrukture (rudniki, TET). Med njimi je Steklarna Hrastnik d.o.o., ki je vodilna industrija v Sloveniji in steklarskem sektorju na področju uporabe zelenega vodika in tudi drugih tehnologij za razogljičenje steklarske dejavnosti.

Na Centru za pravični prehod Zasavja (CPP Zasavja), ki deluje v okviru Regionalne razvojne agencije Zasavje (RRA Zasavje), so v procesu priprave Območnega načrta za pravični prehod zasavske premogovne regije ocenili, da ima zasavska regija potencial za razogljičenje industrijskega sektorja z uporabo čistih vodikovih tehnologij. Na centru so v ta namen koordinirali proces za razvoj koncepta Mala vodikova dolina Zasavje, s katerim bodo pospešili energetsko preobrazbo zasavske regije z integracijo čistih vodikovih tehnologij v različnih sektorjih.

Tehnična pomoč za razvoj projekta

RRA Zasavje je v začetku leta 2023 na razpisu PDA II Regions (Project Development Assistance for Regions) programa Clean Hydrogen Partnership pridobila tehnično pomoč za razvoj in nadgradnjo njihovega projektnega koncepta. Za razvoj lokalnega projekta vodikove doline je RRA Zasavje v letih 2023–2024 v okviru tehnične pomoči sodelovala s svetovalno skupino podjetja The ERM group, ki jim je pomagala definirati temeljni koncept vodikove doline in ključne poslovne modele za tehnoekonomsko ustrezno integracijo vodikovih tehnologij v izbranih regionalnih sektorjih. Zasavje je ena izmed evropskih regij, ki je učinkovito izkoristila tehnično pomoč in uspešno oblikovala predlog za vzpostavitev male vodikove doline v regiji. Aprila 2024 je RRA Zasavje s partnerji oddala projekt z naslovom Central Sava Small Hydrogen Valley (H2SAVA) na razpis Small – scale Hydrogen Valley (Horizon EUROPE) za sofinanciranje vodikovih dolin po Evropi. Konzorcij sestavlja 18 projektnih partnerjev, pri čemer je RRA Zasavje vodilni partner (konzorcijski partnerji so navedeni ob koncu članka).

S projektom H2SAVA si bodo prizadevali preobraziti energetsko krajino Zasavja z vzpostavitvijo integriranega vodikovega ekosistema, ki bo povezoval vse ključne deležnike in bo integriran z obstoječo energetsko infrastrukturo in sistemi. Cilj H2SAVA je vzpostaviti kapacitete za proizvodnjo 570 ton obnovljivega vodika letno in s tem na letni ravni zmanjšati izpuste za 2.585 ton CO2 v zasavskem industrijskem sektorju.

Uporaba in integracija vodikovih tehnologij

V okviru projekta H2SAVA je predvidena vzpostavitev proizvodnih enot obnovljivega vodika na dveh lokacijah: v Steklarni Hrastnik d.o.o. (Hrastnik) in v podjetju InterCal Slovenija d.o.o. – proizvodnja apnenca (Zagorje ob Savi). Cilj je nadomestiti delež metanskega goriva (zemeljski plin) z obnovljivim vodikom v proizvodnih procesih omenjenih industrij.

Načrtujejo še vzpostavitev dveh dodatnih oddaljenih enot za proizvodnjo vodika v bližnjih industrijskih conah (predvideni lokaciji sta industrijska cona TET in poslovna cona SVEA), ki bodo z vodikom dodatno oskrbovale steklarno, InterCal in tudi druge oddaljene potencialne uporabnike vodika. To bodo dosegli z vtiskavanjem vodika v obstoječe omrežje zemeljskega plina oz. z novimi vodikovodi in vzpostavitvijo sheme trgovanja z zelenimi plinskimi certifikati. Ta strateški pristop je ključnega pomena za širitev vodikovega trga znotraj vodikove doline in širše.

V okviru projekta načrtujejo še naslednje demonstracijske integracije:

• Proizvodnja in uporaba vodika v proizvodnji kemikalij: uporaba vodika kot surovine za proizvodnjo smol (Melamin kemična tovarna d.d. Kočevje).
• Proizvodnja vodika iz reformiranja bioplina v visokotemperaturnih procesih in njegova uporaba (Procesni inženiring d.o.o.).
• Implementacija manjše integrirane enote z močjo 4 kW: ta enota vključuje elektrolizer, gorivno celico in sistem za shranjevanje vodika. S to tehnologijo bodo demonstrirali uporabo FCH (Fuel Cell and Hydrogen Technology) tehnologij za doseganje učinkovite rabe energije na ravni posameznih stavb ali sosesk (Institut Jožef Stefan) in demonstrirali podporo FCH tehnologij pri delovanju lokalne energetske skupnosti.

Energija in Lokalna energetska skupnost

Za učinkovito napajanje elektrolizerjev z električno energijo iz obnovljivih virov (to je pogoj za proizvajanje zelenega oz. čistega vodika) bo poleg koriščenja energije iz večjih fotovoltaičnih elektrarn (PV) in kupovanja certificirane OVE energije iz omrežja (PPA) potreben inovativen pristop. Elektroliza je proces, ki zahteva razmeroma veliko količino električne energije. Predlagana rešitev je vzpostavitev lokalnega energetskega trga oz. lokalne energetske skupnosti (LES), kar bo omogočalo dinamično izmenjavo in trgovanje z lokalno proizvedenimi presežki električne energije med člani skupnosti. Cilj je zagotoviti uporabo cenejših lokalnih presežkov energije za proizvodnjo čistega vodika po dostopni ceni. Ocenjujejo, da bodo regionalne zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz fotovoltaike v naslednjih petih letih presegle 80 MW inštalirane moči. Zato je potrebno prednostno optimizirati rabo lokalno proizvedene energije, še posebej takrat, ko cene energije na trenutnih zunanjih trgih ponujajo negativne ali ničelne cene.

Lokalni energetski trg bo industriji omogočil izkoriščanje več lokalno proizvedene energije za napajanje elektrolizerjev po nižjih stroških. Na primer, cene elektrike, proizvedene s fotovoltaičnimi elektrarnami, so poleti nizke in včasih celo negativne. Na dinamičnem lokalnem energetskem trgu bodo lokalni proizvajalci lahko ponudili svoje presežke energije po bolj konkurenčnih cenah industrijam s konstantnimi in visokimi potrebami po energiji. Poleg tega bodo vodikovi sistemi s pretvarjanjem električne energije v vodik (power to gas) na lokalni oz. regionalni ravni zgotovili tudi učinkovito shranjevanje presežkov električne energije in v primeru FCH integracije tudi ponovno elektrifikacijo vodika.

Novi poslovni modeli na trgu z energijo

Dinamično izmenjevanje fleksibilnosti (presežkov in mankov energije) in sistemi za shranjevanje energije znotraj LES bodo sprožili razvoj novih poslovnih modelov, kot so sistemske storitve za distribucijske (DSO – Elektro Ljubljana d.d.) in prenosne sistemske operaterje (TSO – ELES, d.o.o.), poslovna enota – operater lokalne energetske skupnosti (RRA Zasavje) ter ostali poslovni modeli, povezani z lokalnim energetskim trgom za člane skupnosti. Ključnega pomena bo zagotoviti cenovno dostopnost vodika in razviti nove storitve, ki jih omogočajo ustrezno integrirane vodikove tehnologije. Z optimizacijo proizvodnje in rabe energije znotraj LES, razvijanjem in povezovanjem različnih poslovnih modelov v energetski skupnosti in s skupnostim pristopom na zunanjih trgih z energijo bo  LES ustvarila nove finančne tokove in tako vzpostavila tehnoekonomsko stabilnost v celotni verigi vrednosti zasavskega vodikovega ekosistema.

»S projektom bo v zasavski regiji demonstrirana uporaba vodikovih tehnologij na industrijski ravni, kar bo spodbudilo nadaljnji razvoj regionalnega vodikovega ekosistema. Cilj je bistveno zmanjšanje emisij CO₂ v regiji, razogljičenje in izboljšanje ekonomike energetsko intenzivnih industrij, razvoj novih poslovnih modelov in umestitev Zasavja na zemljevid najnaprednejših energetskih regij v Evropi. Pomembno je, da v regiji ohranimo energetsko dejavnost, vendar z uporabo najsodobnejših tehnologij in z minimalnim vplivom na okolje. To bo predstavljalo izjemno dodano vrednost regije in jo postavilo med najuspešnejše regije v tranziciji – Pravičnem prehodu.« Kristijan Adamlje, Center za pravični prehod Zasavja, koordinator konzorcija Central Sava Small Hydrogen Valley (H2SAVA).

Konzorcij: Regionalna razvojna agencija Zasavje (vodilni partner), Steklarna Hrastnik d.o.o., InterCal Slovenija d.o.o., Plinovodi d.o.o., Holding Slovenske elektrarne – EDT d.o.o., EVJ energetika d.o.o., Procesni inženiring d.o.o., Melamin kemična tovarna d.d. Kočevje, Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja, OFFSET Energy d.o.o., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Kemijski inštitut, Institut Jožef Stefan, SINET d.o.o., Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, Razvojni center eNeM Novi Materiali d.o.o., SWW WUNSIEDEL GMBH (Nemčija), RINA Consulting S.p.A (Italija), Elektro Ljubljana d.d. (pridruženi partner).

Povezani projekti/programi: Pravični prehod Zasavja, Center za pravični prehod Zasavja, H2GLASS (testiranje in validacija H2 tehnologij v steklarski industrii na industrijskem nivoju), H2GreenFUTURE (demonstracija, usposabljanje, politike), NAHV (Severnojadranska vodikova dolina)