Sedanji formalni skupni imenovalec sistema oskrbe z električno energijo v Evropi je model harmoniziranega trga z električno energijo (HEMRM), ki so ga na prelomu tisočletja oblikovali ENTSO-E, ebIX in EFET; v prej vertikalno integrirani sistem oskrbe je uvedel koncept razmejitve (de-coupling) in vertikalnega strukturiranja sistema. Od takrat se je sistem še naprej spreminjal v nadzorovanih okoljih v okviru demonstracijskih projektov, od spodaj navzgor z energijo, ki jo povzročajo nove tehnologije, poslovni modeli in novi igralci, ter širil koncept sistema na raven energetskih skupnosti in proizvajalcev-odjemalcev.
Zato ta članek predlaga skladen pristop k razširitvi HEMRM na najnižje ravni tako v segmentu mreže kot v tržnem segmentu – popolno harmonizacijo. To vključuje nadaljnje strukturiranje obeh segmentov navzdol in uporabo načel vertikalno ugnezdenih podsistemov – pristopa sistema sistemov – na enotin funkcionalni nivo elektroenergetskega sistema, ki je lahko proizvajalec-odjemalec sam. Na najnižjih ravneh se razmejeni sistem poveže; poleg tega se presekuje z drugimi energijskimi vektorji. Popolna harmonizacija zmanjšuje število sistemskih in tržnih segmentov ter predstavlja standardizacijo sistema oskrbe, kar vodi do optimizacije podsistemov in celotnega sistema: trgovanje z energijo poteka na vsakem nivoju in vsak sistem poskuša tehnološko-ekonomsko optimizirati svoje delovanje v smislu učinkovite rabe energije in uravnoteženja ponudbe in povpraševanja.
Predpogoji za to vključujejo avtomatizirano trgovanje s prožnostjo s strani proizvajalcev-odjemalcev in implicitno trgovanje z zmogljivostmi prenosa energije po distribucijskih omrežjih. Implicitni in eksplicitni, kratkoročni in dolgoročni rezervoarji energije imajo ključno vlogo pri tehnološko-ekonomskem uravnoteženju.
Reprezentativni podsistem, ki ga ta koncept omogoča, je lokalna energetska skupnost (LEC). LEC sestavljajo proizvajalci-odjemalci, porabniki in proizvajalci različnih velikosti in vrst: stanovanjske hiše, terciarne stavbe, proizvajalci OVE, industrijska podjetja različnih velikosti in tehnologij – vsi, ki so priključeni na električno omrežje.
LEC je eden najpomembnejših ekosistemov z vidika zelenega prehoda. V sistem oskrbe z energijo prinaša nove akterje – proizvajalce-odjemalce, ki aktivno trgujejo s svojo prožnostjo med seboj in na zunanjih trgih, ter spodbuja nove omogočitvene tehnologije, zlasti avtomatizirano trgovanje blizu realnega časa, s čimer spodbuja celovite avtomatizirane rešitve. S prihodom vodikovih sistemov v oskrbo z energijo predstavlja LEC podsistem oskrbe z energijo, ki po eni strani spodbuja lokalno proizvodnjo obnovljivih virov energije, po drugi strani pa povezuje različne nosilce energije, s čimer zagotavlja medsektorski optimum.
Celotni prispevek je na voljo na povezavi: https://www.mdpi.com/2657016
Med avtorji prispevka sta tudi član naše raziskovalne skupine dr. Zoran Marinšek in Sašo Brus, predstavnik našega člana Renn d.o.o.
Pomen modelnega primera LEC – ponovljiv je v vseh regijah Evrope in globalno z zadostno lokalno opredelitvijo in topologijo:
- Ustvarila bo znaten trg.
- Velikosti gradnikov – produktov v sistemih OVE in vodikovih sistemih bodo od nekaj kWe do nekaj MWe.
- Te velikosti omogočajo sodelovanje regionalne industrije v mednarodnih verigah vrednosti s svojimi izdelki in storitvami kot del funkcionalnih enot, tako v OVE kot HFC (vodikove gorivne celice), pa tudi elektrolizerjih. To je pretežno sektor visokotehnoloških MSP in zagonskih podjetij.
- LEC, oblikovana kot podsistem v oskrbi z energijo, bo v povprečju 75-odstotno samozadostna. Kot taka bo LEC nosilka razpršene proizvodnje energije v primerjavi s koncentriranim proizvajanjem energije.
- Poleg tega predvidevamo, da bo vsaj 50% ponudbe teh naložb prišlo iz lokalne industrije.
Porazdelitev med koncentrirano in razpršeno proizvodnjo bo temeljila na energetski prožnosti, ki jo zagotavljajo proizvajalci-odjemalci: koncentrirana proizvodnja se bo osredotočila na oskrbo v pasovni obremenitvi, medtem ko bo lokalna proizvodnja poskrbela za večino tranzientov na distribucijskih omrežjih, kot je konceptualno prikazano v spodnji sliki.
