Na okrogli mizi, Tovarne prihodnosti in zeleni prehod, ki jo je moderiral dr. Zoran Marinšek, vodja Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja, so na to tematiko razpravljali sogovorci iz udeleženega ministrstva in državnega urada, predstavnika gospodarstva in predstavnica presečnega SRIPa: Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), dr. Aleksandra Lobnik, soustanoviteljica podjetja IOS d.o.o., mag. Matjaž Čemažar, direktor podjetja Domel d.d. in Stojan Kokošar, glavni direktor podjetja Kolektor SISTEH d.o.o. .
Razprava je razgrnila nekatere pomisleke glede usklajenosti posameznih ministrstev in manjku skupne nacionalne strategije za podporo in prepoznavo prebojnih tehnologij, ki bodo ključne za zeleni prehod v boljšo in bolj vzdržno sodobno družbo. Množijo se strategije posameznih ministrstev, manjka pa krovna strategija, ki bi povezala vse nastale strategije in zagotavljala koherentno izvajanje v skladu z dogovorjenimi prioritetami. Za razvoj tehnološko napredne ponudbe slovenske industrije bo pomembno, če bodo vključene v razvojne investicije v okviru slovenskega energetsko-podnebnega načrta na eni strani, na drugi pa, če bo zaživela osvežena razvojno-inovacijska strategija. Strategija pametne specializacije (S5) mora usmerjeno in v zadostni meri podpreti razvoj digitalizacije in zelenih tehnologij v celotnem ciklu tehnološkega razvoja, z odpravo dolin smrti. SRIPi so se izkazali kot zelo uporaben način udejanja nacionalne inovacijske strategije, zato jih bo vlada podpirala tudi v naslednjem obdobju.
Zaradi večje uspešnosti Slovenije od planirane v predlogu NOO je prišlo do zmanjšanja sredstev v obstoječem načrtu NOO za financiranje razvojno inovacijske dejavnosti. Ker so sredstva NOO v 98% že razporejena, vlada napoveduje kombinacijo povratnih sredstev iz naslova NOO z zadolževanjem za omogočitev cca 400 mio Eur nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov od TRL3-TRL8. Seveda pa je nujno, da se za vlaganje odločijo tudi podjetja, ki bodo tako imela na razpolago tako povratna kot nepovratna sredstva.
Slovenija mora dati prednost razvojnim projektom pred infrastrukturnimi projekti, saj s tem naslavljamo našo bodočnost. Poleg tega pa v koncept digitalizacije in zelenega prehoda spadajo tudi demo okolja, ki omogočajo demonstracijo tehnologij, razvoj novih produktov ter vseživljensko izobraževanje delovne sile za obvladovanje novih tehologij. Potrebno bi bilo čimprej pristopiti k realizaciji že predlaganih projektov v okviru Nacionalnega demo centra Pametne tovarne ter podobnih projektov, ki so jih pripravili SRIPi.
Na zmanjšanje ogljičnega odtisa pomembno vpliva tudi način pridobivanja električne energije, prav tako pa je pomembna energijska učinkovitost proizvodov, ki jih podjetja ponujajo na trgu. Zelena tovarna prihodnosti pomeni ogljično nevtralno tovarno, ki proizvaja izdelke z minimalnim ogljičnim odtisom z izboljšano energijsko učinkovitostjo.
Na zeleni prehod imajo največji vpliv uporabljeni energenti, predvsem njihov izvor, saj imajo vpliv na ogljični odtis tovarne v lokalnem okolju in tudi na ogljični odtis proizvedenih izdelkov, ki bo postal z uvedbo potnega lista za izdelke vse bolj pomemben. Trenutno trg še ne omogoča povračila investicij v bolj zelene izdelke, zato je trenutno najbolj smiselno investirati v zmanjšanje ogljičnega odtisa podjetja predvsem na področju enegije, saj se neposredno pokaže v zmanjšanju stroškov podjetja. EU postaja ravno zaradi cene energije nekonkurenčno okolje napram tekmecem na globalnem trgu.
Da bi lahko lovili globalni podnebni cilj 1,5oC, bi se morale industrijske emisije do leta 2030 zmanjšati za 45%. Pri tem pa obstaja velik razkorak med ambicijami in realizacijo načrtov. Država lahko z usmerjenimi ukrepi odigra pomembno vlogo in spodbuja podjetja, da razvijajo konkurenčne proizvode na globalnem trgu. Največji pomen pri tem imajo viri znanja in finančne spodbude.