Konferenca Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu je bila letos že trinajsta po vrsti. Osrednja tema na konferenci AIG’23 so bile tovarne prihodnosti in zeleni prehod v družbo 5.0. Je logično nadaljevanje tematike iz konference AIG’21, ko smo govorili o digitalizaciji tovarn in možnosti uporabe umetne inteligence v industriji. Pametne tovarne, podprte z umetno inteligenco, so vse bližje realizaciji in to zahteva nova znanja in temu primerno izobražene inženirje. Družba 5.0 je nova vizija družbe, ki temelji na naprednih tehnologijah in hkrati poudarja pomen trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Osredotoča se na to, kako lahko tehnologija in digitalizacija pomagata pri reševanju družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe, revščina, neenakost in drugi podobni problemi. Industrijska avtomatizacija lahko pomembno prispeva k zelenemu prehodu, in sicer: pri energijski učinkovitosti, zmanjšanju in reciklaži škodljivih odpadkov, zmanjšanju ogljičnega odtisa, pri uporabi obnovljivih virov energije ter pri pametnem in učinkovitem ravnanju z viri. Poleg tega lahko industrijska avtomatizacija pomaga tudi pri ustvarjanju novih delovnih mest v zeleni industriji.
Na otvoritvi konference so nas s svojim pozdravnim nagovorom počastili rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, prodekan za sodelovanje z gospodarstvom, mednarodne odnose in pedagoške študijske programe na UM FNM, izr. prof. dr. Robert Repnik in prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj kakovosti na UM FERI prof. dr. Marjan Mernik. Vsi so se strinjali, da je tema letošnje konference še kako aktualna. Poudarili so pomen avtomatizacije v industriji in gospodarstvu ter njeno vlogo pri hitrejšem prehodu v družbo 5.0.
Stanje na področju tovarn prihodnosti in zelenega prehoda smo skušali pojasniti v okviru štirih vabljenih predavanj ter okrogle mize, ki so potekali prvi dan konference. Temam kot so digitalna transformacija proizvodnje, prilagoditve trga električne energije, vseživljenjsko učenje ter primer aktivnega sodelovanja med industrijo ter inštitutom, so sledila predavanja v Industrijskem forumu, ki so se prav tako nanašala na tovarno prihodnosti. .
Pogled na zeleni prehod skozi razvoj produktov in storitev slovenskega gospodarstva je eden od pomembnih triangulatorjev potencialne slovenske razvojne strategije na področju novih zelenih tehnologij, tudi vodika. Na okrogli mizi, Tovarne prihodnosti in zeleni prehod, ki jo je moderiral dr. Zoran Marinšek, vodja Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja, so na to tematiko razpravljali sogovorci iz udeleženih ministrstev in vladnih agencij, predstavniki gospodarstva in predstavnike presečnih SRIPov: Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), dr. Aleksandra Lobnik, soustanoviteljica podjetja IOS d.o.o., mag. Matjaž Čemažar, direktor podjetja Domel d.d. in Stojan Kokošar, glavni direktor podjetja Kolektor SISTEH d.o.o. .
Razprava je razgrnila nekatere pomisleke glede usklajenosti posameznih ministrstev in manjku skupne nacionalne strategije za podporo in prepoznavo prebojnih tehnologij, ki bodo ključne za zeleni prehod v boljšo in bolj vzdržno sodobno družbo. Za razvoj tehnološko napredne ponudbe slovenske industrije bo pomembno, če bodo vključene v razvojne investicije v okviru slovenskega energetsko-podnebnega načrta na eni strani, na drugi pa, če bo zaživela osvežena razvojno-inovacijska strategija- Strategija pametne specializacije (S5) usmerjeno in v zadostni meri podprla razvoj novih digitalnih zelenih tehnologij v celotnem ciklu tehnološkega razvoja, z odpravo dolin smrti. Na zmanjšanje ogljičnega odtisa pomembno vpliva na kak način se pridobiva električna energija, prav tako, pa je pomembna energijska učinkovitost proizvodov, ki se ponujajo na trgu. Zelena tovarna prihodnosti pomeni ogljično nevtralna tovarna. Da bi lahko lovili cilj 1,5oC, bi se morale industrijske emisije do leta 2030 zmanjšati za 45%. Pri tem pa obstaja velik razkorak med ambicijami in realizacijo načrtov. Država lahko z usmerjenimi ukrepi odigra pomembno vlogo in spodbuja podjetja, da razvijajo konkurenčne proizvode na globalnem trgu. Največji pomen pri tem imajo viri znanja in finančne spodbude. Po zaključku okrogle mize je sledila slavnostna podelitev nagrad za najboljša diplomska in magistrska dela v letu 2022. Podelila jih je Tehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov, ki je te nagrade uvedla in jih podeljuje že 13.leto.
Kljub temu, da je konferenca namenjena izmenjavi izkušenj in predstavitvi aplikativnih rešitev ter druženju uporabnikov, izvajalcev in raziskovalcev, so pomislili tudi na študente, ki se pripravljajo, da prevzamejo breme in skrb za stroko. V ta namen so organizirali študentsko sekcijo, na kateri so se študentje elektrotehnike iz FE Ljubljana in FERI Maribor predstavili s študentskimi članki. Prav tako so bili študenti vabljeni na borzo kadrov, kjer so izvedeli kakšne so njihove zaposlitvene možnosti in katera znanja potencialni delodajalci od njih pričakujejo. Na konferenčni večerji so razglasili zmagovalce študentskega tekmovanja. Najboljšim štirim smo podelili praktične nagrade.
Zelo delovno je bilo tudi drugi dan konference. V dveh zaporednih sekcijah smo sledili predstavitvam člankov iz raziskovalnih institucij in iz gospodarstva.
Pred konferenčno dvorano je oba konferenčna dneva potekala razstava slovenskih podjetij, ki so hkrati tudi zvesti sponzorji in brez katerih konference ne bi bilo.
Prvi dan konference je bilo prisotnih 130 udeležencev, in sicer, 46 iz državnih inštitucij ter 84 iz gospodarstva. Oba dneva je bilo na konferenci predstavljenih 34 prispevkov, 12 iz podjetij, 12 iz inštitucij ter 10 študentskih prispevkov, 3 iz UM FERI in 7 iz UL FE. Drugi dan konference je bilo prisotnih več kot 40 udeležencev. Na konferenci je sodelovalo 17 pokroviteljev, od tega 12 slovenskih podjetij in 5 medijskih pokroviteljev.
