Na temo vodika in njegove uporabe v zelenem prehodu je 31.1.2023 na GZS je potekal tako imenovani slovensko-nemški dan vodika – organizirali so ga slovensko-nemška gospodarska zbornica, veleposlaništvo Nemčije v Ljubljani in Gospodarska zbornica Slovenije.
Omizje : What is in there for companies? (foto: Rudi Panjtar, KCSTV)
Kot smo slišali od visokih nemških predstavnikov, je energetska tranzicija največji izziv sodobnega časa, zato je v tej smeri treba nasloviti vsa področja. Gre tudi za suverenost, ki se po njihovem mnenju ne izključuje z okoljsko agendo. V tej agendi Nemčija računa tudi na vodik, kot je v spletnem javljanju dejal Marcus Hicken, direktor za energetsko diplomacijo, podnebje in varnost na nemškem zunanjem ministrstvu, bodo v vodikove projekte doma vložili sedem milijard evrov, še dve milijardi pa v mednarodne. Po besedah Dagmar von Bohnstein, predsednice nemško-slovenske gospodarske zbornice, so nemška podjetja so na tem področju pripravljena na sodelovanje s slovenskimi.
Prisotne je pozdravil tudi slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je dejal, da imamo v Sloveniji na tem področju bazične raziskave, da pa je potrebnega več sodelovanja z industrijo, da morajo biti ti pristopi multidisciplinarni. Dodal je, da tehnologija vodika veliko obeta tudi zaradi možnosti shranjevanja energije, kar druge oblike zelene proizvodnje elektrike v tako velikem obsegu in vsestranskosti uporabe ne omogočajo.
Sicer pri nas aktivnost na področju vodika obstaja, tako v akademskem kot že tudi v proizvodnem delu. Blaž Likozar, vodja odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, je predstavil možne načine uporabe vodika in omenil različne projekte, v katerih sodelujejo. V Steklarni Hrastnik za taljenje stekla že uporabljajo tudi vodik.
Med področji, kjer je perspektiva za vodik največja, je po mnenju Tine Seršen, državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo RS, največji potencial prav v uporabi v proizvodnih procesih, do neke mere bo vlogo odigral v prometnem sektorju, so pa še nekatere druge priložnosti, o katerih je še prezgodaj govoriti.
Novi nacionalni energetski podnebni načrt je zdaj v fazi priprave strokovnih podlag, za posvetovanje bo razgrnjeno junija; kot je dejala Seršenova, je njihovo ministrstvo konzorciju, ki ta načrt pripravlja, dalo nalogo, da posebno pozornost posveti vodiku. Tudi na današnjem posvetu je podjetja pozvala, naj dajejo na tem področju svoje predloge, pobude, da bo to vključeno. Imeti neko strategijo le, da jo imamo, je namreč lahko prej ovira kot korist.
Poleg tega je izpostavila problem družbene sprejemljivosti novih tehnologij, saj številne civilne iniciative zavračajo projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot so vetrne in sončne elektrarne, zato je treba te tehnologije, vključno z vodikovo, približati javnosti in doseči družbeni konsenz.
Slovenija je del severnojadranske čezmejne vodikove doline, pravkar odobrenega mednarodnega projekta, kjer sodelujejo še Italija, Hrvaška in Avstrija. Čezmejna sodelovanja so pogosto pomembna zaradi vodikove infrastrukture. Slednjo Bart Bieybuck, izvršni direktor Clean Hydrogen Partnership, vidi kot največji izziv, večji kot je sama zelena proizvodnja vodika. Poudaril je, naj se Slovenija tehnološko usmeri na področja v verigah vrednosti na področju vodikovih tehnologij, kjer ima močno izražene razvojne in tehnološke kompetence, za vse ostalo pa naj gradi dobavno-integracijske verige.
Na dogodku je v okrogli mizi What is there for companies? sodeloval tudi direktor KCSTV, dr. Zoran Marinšek. Izpostavil je pomen vodika kot energetskega vektorja v lokalnih energetskih skupnosti , ki ponujajo veliko možnosti tako v industriji, energetiki kot v residenčnem sektorju in omogočajo razogličenje in povečujejo energetsko samooskrbnost.
Kot konkretni primer lokalne energetske skupnosti je bil predstavljen pilot, ki ga Nemčija izvaja v Wunsiedl-u (Bavarska), pri katerem sodeluje tudi slovenski startup Renn d.o.o, ki je član KCSTV. Direktor Sašo Brus je zelo dobro predstavil prednosti sistema, kompleksnost upravljanja, obračuna energije ter prispevek slovenskega znanja v projektu.
Direktor podjetja RENN d.o.o. Sašo Brus (foto: Rudi Panjtar, KCSTV)
